Razsvetljenje je čisto naravni zaključek procesa, ko pride njegov čas. Preprosto »si« in si srečen brez kakršnegakoli vzroka. Razsvetljenje nič izjemnega ali posebnega, posebno je obvladovanje ega ob podpori bolečinskega jedra in, oz. uma v procesu ozaveščanja. Kaj je Razsvetljenje? = stanje višje zavesti =razodetje = samadhi = satori = nirvana = blaženstvo = carstvo sreče = kraljestvo svobode = pot v nebesa = čas po križu. Veliko je izrazov in besed v vseh jezikih tega sveta, ter mnogo iskalcev in popotnikov ter večkrat nekaj zmede in zmešnjave. Nekateri na cilj pridejo prej, drugi kasneje. Nekateri gredo po daljši in trnovi poti, drugi po poti brez preprek in ovinkov. Za ene je religija pot razsvetljenja, a za druge je to filozofija, eni menijo da znanost vodi k največjim resnicam, a drugi umetnost ali mistika. Nekateri verjamejo, da je pot katero so izbrali najpopolnejša, drugi pa sumijo v tako lastno pot kot v poti drugih. Nekateri iskalci dajejo prednost krščanstvu ali islamu, drugi budizmu, zenu ali jogi. Nekaterim je kabala vrhunec vsega, za druge pa je lahko šamanizem ali pa teozofija vrh nad vrhovi…

Pot k razsvetljenju je zagotovo hitrejša, če se zavedamo tega trenutka. S tem, ko svojo pozornost namesto v neprestana, ponavadi nepomembna razmišljanja, usmerimo v ta trenutek in smo v celoti pozorni le na to kar je okoli nas in na samega sebe, v bistvu vstopamo v stanje, kjer v celoti in popolnoma zaupamo sebi, svoji duši, da nas pelje po najboljši poti. V tem stanju ni dvomov, ki nas ovirajo pri doseganju svojih ciljev. V tem stanju občutimo popolno zaupanje vase in v svojo pot. Vse se odvija samo v tem trenutku. Naš um za katerega pravzaprav mislimo, da smo mi sami, ves čas žveči preteklost in dela plane za prihodnost. Njegova najpogostejša lastnost je kritiziranje preteklosti in strah pred prihodnostjo. S tem pa po zakonu privlačnosti vleče k sebi še več tega.

Ko človek resnično spozna, da je vsakršno trpljenje popolnoma nepotrebno, se zgodi oz. se prične dogajati odrešitev. Takrat se prične v človeku odpirati nova dimenzija življenja, zaznavati pričnemo prostor in tišino...spokojnost je mogoče zaznati samo takrat, ko smo popolnoma osvobojeni bremen mišljenja. Življenjska in duhovna pot sta povezani že po naravi.

Ljudje pod močno umsko prevlado najverjetneje v začetku svoje poti k zavestnejšemu načinu življenja nalete na precej močen umski odpor. A vendar se vsak resen pristop k spremembi našega življenja iz trpljenja v razsvetljenje prične s transformacijo naše notranjosti. Najti prostor v sebi, pomeni ga dajati tudi drugim. Stalni umski nemir v obliki mišljenja je sicer še vedno lahko prisoten nekje tam v glavi, a vendar bistveno je, ne identificirati se z njim, s tem miselnim hrupom. Ko naredimo prostor, pride tišina, ki jo seveda zaznava tudi naš omejeni um, vendar tisto resnično dimenzijo te spokojnosti, oz. mirnosti na katero kažejo moje besede lahko zaznamo samo popolnoma osvobojeni od mišljenja.

Danes bolj kot kdajkoli prej je razsvetljenje postalo podobno kot iskanje sreče, je iskano tržno blago. Prodajamo si ga na tisoč in en način. Preko raznih delavnic, terapij, knjig, a pozabljamo na preprosta vprašaja in odgovore. Ljudje smo preveč izgubljeni, da bi zaznali preprosto resnico, da bi zaznali, da ne potrebujemo še več besed na poti prebujanja. Vsak ponuja svoj ključ do vrat v višjo zavest. Eni ga prodajajo odkrito, drugi pa zanj pobirajo prostovoljne prispevke.

Vendar zavest ni blago v nobenem pomenu besede. Ne da se je kupiti, dobiti, zamenjati. In kljub temu, da to vemo, še vedno upamo ali celo verjamemo, da bo naslednji ponudnik čudežnega razsvetljenja, »tisti pravi«. Zavede nas naša nevednost, naš ego ob podpori bolečinskega jedra in uma. (Vzamemo čudežno tabletko in sem razsvetljen ali pa ustvari iluzijo da že sem razsvetljen oz. da razsvetljenje ni možno) Največkrat niti ne vemo kaj se skriva pod pojmom višja zavest oz. razsvetljenje in tako ne vemo kaj sploh kupujemo. Če ne vemo kam smo namenjeni kam lahko pridemo?

Pot Razsvetljenja je nekaj popolnoma individualnega. Nihče od tistih, ki so razsvetljenje doživeli, ne more to osebno izkušnjo prenesti na drugega. Tisti kateri želi priti do tega izkustva, ne bo postal razsvetljen s poslušanjem zgodbic ali prebiranjem knjig tistih, ki to izkušnjo posedujejo. Med drugim se sam pojem razsvetljen najpogosteje izmika vsaki racionalni razlagi, čeravno se trudimo to tudi racionalno, umetniško in strokovno razložiti. Poti razsvetljenja je toliko, kolikor obstoji posameznikov, ki so dali to pot in so ga na pravilen način iskali.

Razsvetljenje od prilike lahko opišemo kot stanje, ko posameznik postane individum, ko doseže samozavest. V tem trenutku oseba spozna sebe in svet v katerem je, začne se zavedati svoje zavesti kot samostojne entitete, kot tudi kolektivne zavesti, zavesti drugih oseb. V njej se rodi resnična ljubezen do sebe in do drugih, ki je globoka in nesebična do množice različnih izpolnjevanj življenja in vsega v Univerzumu. Hkrati nastopi popolna toleranca v odnosu do vseh, vsega, pri vseh stvareh in pojavih.

Zavest se prebuja. O tem ni dvoma, a čemu evforija? Za prebujenje in razvoja zavesti, potrebuje čas in postopnost kar pripomore k strpnosti. Tudi otrok shodi, pa naredi prve metre s kolesom, pa prve korake v samostojno življenje. Vse to so radostni trenutki, katere si z veseljem vtisneš v spomin tudi brez kakšne posebne evforije.

Vse poti vodijo v Rim, govori modrost. Vsi ki se želijo učiti in sprejemati nova znanja, je vseeno je na kateri način, gredo po tej poti z enim in edinim namenom in ciljem: spoznati sebe in druge, oplemenititi svoje lastno življenje ter življenje drugih. Novo znanje jih osvobodi strahu, trpljenja in bolečine in da postanejo brezmejno svobodni… in to nudijo tudi drugim.

Človek je vznemirjen, ne ve po kateri poti naj gre, za kaj naj se oprime, kaj naj ceni. Ko posluša ali prebira enega, misli, da je njegovo učenje najpopolnejše; ko posluša ali prebira drugega, ponovno misli, da je pravzaprav to tisto za katero že dolgo časa išče in hrepeni. Kolikor je učiteljev, toliko je učenj. Kolikor je knjig, toliko je mišljenj. Kako pomagati človeku, da pride do sebe, da pomaga sebi, ter posledično drugim? Vse, tudi prodajalce megle naj posluša… prebira vse kar se mu zdi da mu dviguje zavest, ter vse počasi, potrpežljivo raziskuje, postopnost in lastna izkušnja je pot razsvetljenja.

Vse kar ne moremo preveriti v praksi, ni vredno naše pozornosti, saj je le iluzija ega, ki nam jo ponujajo prodajalci megle. Kako naj ekonomist, politik…reši nastalo situacijo, če pa nima lastne izkušnje? Kako naj ljudje ki nimajo družine, otrok… vodijo ljudi ki jih imajo? Verjamemo tem prodajalcem megle?

Ni potrebno dati prednosti enemu učitelju, temveč je vse potrebno opazovati disocirano, nevpleteno, potrpežljivo preverjati in od vsakega vzeti tisto, kar nam bo v dvigovalo zavest. Pojdimo po lastni poti in poslušajmo svoj notranji glas, intuicijo, da bomo lahko v nekem trenutku postali sebi učitelj in učenec. Nikakor pa ne verujmo tistim, ki govorijo, da so njihove resnice največje od vseh resnic. To je prvo, kar si moramo zapomniti.

»KDOR HOČE, TA NAJDE POT. KDOR NOČE TA NAJDE IZGOVOR.«

V prevodu: »Kdor ve kam je namenjen tja tudi pride, kdor pa ne ve kam je namenjen tam tudi blodi v megli, skupaj s prodajalci m…«

Ustrezen evolucijski položaj posameznika kaže, da je naša notranja Zavest, Bit v izpolnjevanju zemeljske izkušnje. Ko je izpolnjena do zavedanja sebe, brez ego zavesti, prejme blagoslov, iniciacijo v višjo zavest. Ali še vedno verjamemo, razsvetljenje lahko kupimo za nekaj evrov?

Ego zavest je sestavljena iz naših misli o sebi in to določa našo nižjo resničnost. Naše delovanje v snovni resničnosti je odslikava teh misli. Kot slabe sanje brez režiserja naše višje narave.

Višja zavest pa je kot prebujajoče se oko Stvarnika. Je že megleno videnje višje resničnosti.
Slabe sanje se umikajo bolj živim sanjam, kjer režiser že prevzema svojo vlogo. V našem delovanju se že odkriva njegova prava narava, ter v našo resničnost prihajajo višje vsebine. Za delovanje ne potrebujemo več goriva iz snovnega sveta. Fokus kreativnosti se pomakne navznoter.

Višjo zavest najprej zaznamo intuitivno. Intuicija je ena izmed prvih znanilk pomladi. Je že skromna vsebina in veščina višje zavesti in se skozi um lahko prebije, ne da bi jo ego popačil. Ni pa vedno tako. Intuicija in ego nimata nič skupnega, sta le samostojni entiteti. Ego deluje iz uma, intuicija pa preko uma. Um je samo nevtralen posrednik. Intuicija ne črpa iz uma, ki je lahko ob podpori ega pravi vsevedni doktor ezoteričnih znanosti, duhovni leksikon, ki je poln teorij, raznih duhovnih literatur, ter tujih spoznanj. Intuicija sega preko vedenja našega uma. Je stik z višjo inteligenco, z Zavestjo izven prostora in časa.

Kaj sploh je uspeh? Kdo postavlja merila? Kaj pa tisti, ki se ne more pohvaliti z uspehi? Je njegovo življenje manj smiselno?

Odgovore je verjetno vsak sam zaslutil. Iz duhovnega uvida so stvari veliko bolj preproste in jasne, kot pa so nam največkrat prikazane. Kadar se nam uvid pojavi, se največkrat sekiramo ob misli: »zakaj sem si tako zakompliciral stvari, zakaj sem si povzročil toliko težav in skrbi, ko pa je vse imelo smisel in kako sem lahko tako omejeno gledal na stvari«.

V takih trenutkih spoznavamo naše miselne predstave kot nekaj, kar ne bi bilo nujno, kot nekaj, kar nam je povzročalo omejenost videnja, razumevanja globljega pomena. Kar smo si mislili in čutili ob določenem dogodku, je bila za nas takrat edina resnica, realnost in bolj kot smo bili v to ujeti, bolj nam je bil uvid odmaknjen.
Sčasoma, ko sta naša prepričanost, da je to kar vidimo edina realnost in čustvena vpletenost popustili, ko smo dogodek pustili za sabo in šli naprej, se je pojavil uvid. Ko spoznamo dragocenost uvida, ki se je zgodil sam od sebe, se pogosto pojavi želja, da bi večkrat doživeli takšno »mini razsvetljenje«.

Stotine misli se nam bo vsulo, ob branju teh besed, ego se bo z vsemi silami trudil, da ja ne bo izgubil svojega gostitelja - nas. Strah bo prihajal iz njega, kaj pa, če v tem sestavku prepoznamo resnico in nas ta osvobodi? Potem se namreč izniči njegova moč nad nami, izniči se energijsko polje ega in o njem kmalu ne bo ne duha ne sluha. Če usmerimo svojo pozornost na naše telo, kaj se dogaja v njem med branjem?

»Popolnoma naravno, izvirno stanje človeka v katerem deluje trajno zadovoljstvo, stanje brez trohice strahu ali trpljenja, temu bi lahko rekli razsvetljenje«.

Za razsvetljenje ne potrebujemo…., pa še…., a vendar s tem dobimo vse kar nezavedno iščemo celo življenje. Za razsvetljenje ne potrebujemo prihodnosti niti preteklosti, vhod v razsvetljenje je namreč v tem trenutku...zdaj...

V kolikor nam med branjem uspe za nekaj trenutkov ubežati umskim procesom v mišljenju, seveda še ne bomo razsvetljeni, doživeli pa bomo trenutke miru brez miselnega hrupa. In neprestano območje miru in radosti brez miselnega hrupa je razsvetljenje, kot pravi Eckhart.

Razsvetljenje seveda ni stanje, v katerem bi samo sedeli in gledali zrak. V razsvetljenem stanju delujete z veliko bogatejšo inteligenco, ki nima primerjave z našim omejenim umom. Naše odločitve v ničemer ne obremenjuje in v ničemer ne vplivajo na naraven univerzalni tok življenja, nas samih in s tem tudi naše okolice. Pojavljajo se veliko bolj globoka čustva sočutja, ljubezni,... Prav tako v nas ne glede na ljubezen, ki jo neprestano čutimo veje globok mir. Občutek popolne izpopolnjenosti.

Kar naenkrat smo človek, ki ima morda preveč kilogramov, nimamo prave pričeske, ne poznamo pravih ljudi, nimamo dobre izobrazbe, pravega avtomobila, denarja, a vendar ob vseh teh pomanjkljivostih, ki jih ima ego - omejeni um malo da ne za zločin proti človeštvu, se počutimo izpolnjeno.

Kar naenkrat v nas ni nobenega sramu, svoboda, ki zasije v nas je tako globoka, da nas kar zaslepi. Kar naenkrat živimo v popolnem sprejemanju vsega kar je. Nobeden ni več kriv, nobeden več se ne more prepirati z nami. Zdaj veliko lažje izrazimo svoj pogled, ki bo nesporno v popolnem ravnovesju z naravo.

Ljubezen, ki sije iz nas, je namenjena vsem ne glede na vero, narodnost... Ljudje, ki so pred nami so za nas samo človeška bitja, brez označevanja ali etikiranja, kakor ljudi gleda umsko obvladan človek. Kaj hitro se lahko zgodi, da nas mnogi ne razumevajo najbolje, lahko se nam zgodi, da nas celo obsojajo, da govorimo neumnosti… A mi vsem tem ljudem transformiramo le absolutno ljubezen.

Veliko ljudi se zaradi omenjenih vzrokov pri prehodu v razsvetljenje umakne v tišino, kjer lahko v miru doživljajo razsvetljevanje in niso v napoto umskemu človeku, ki se tako boji, da mu bo kdo vzel trpljenje!

Razsvetljenja umsko obvladan človek ne more razumeti. A vendar bodimo mi tisti plamenček, ki bo pomagal združiti nebo in zemljo, ter prinesel svetlobo ljudem sveta, ki jo tako zagrizeno iščejo a še ne vedo, da je ni na policah supermarketov!

Kot pravi Eckhart Tolle, samo preobrazba zavesti, alkimistično gledano transmutacija svinca v zlato, kot pravi Jezus združitev zemlje in nebes ali kot s svojimi besedami govorijo nekateri drugi posamezniki našega časa samo to bo spremenilo naš kruti svet v Raj. Da je ZDAJ, vse kar imamo in da je živeti v tem trenutku največja svoboda. Takrat smo najbližje svoji zavesti, oziroma zavesti Stvarnika.

Zapomnimo si enkrat za vselej, da naša miselna resnica, ki ne izhaja iz našega srca nima nobene veze s pravo resnico, kajti prava resnica je ta lepi občutek na dnu naših src. Če ne čutimo tega božanskega občutka na dnu svojega srca, smo na žalost še globoko v svoji laži.

Torej, katerokoli trpljenje v našem življenju, rešitev se skriva v nas in nikoli in nikdar zunaj nas. Ko svoje telo spravimo v harmonijo z višjo inteligenco ali zavestjo, za nas trpljenje ne obstaja več.

Razsvetljeni ljudje so v neprestanem konstantnem stanju harmonije, nimajo občutka za strah in so venomer prisotni v absolutni sedanjosti. Umskih čustev ni več, pridejo pa "čustva", ki imajo izvir veliko globlje v modrosti in brezmejnih božanskih planjavah. Skozi te ljudi se torej pretakajo globlja čustva, ki nimajo nasprotij kot npr. umsko čustvo; zaljubljenost danes, sovražnost jutri.

Želimo mir okoli nas? Naredimo mir v sebi!
Želimo mir na svetu? Dobili ga bomo, s kolektivno zavestjo, ko bo imela kritična masa ljudi mir v sebi!

Pa lep pozdrav!

P.S. Kaj je skupno vsem neozaveščenim? Kakšne so karakteristike? Predvsem to, da (1) razlagajo in vsiljujejo svojo resnico drugim, medtem ko je niti sami niso sposobni živeti, za piko na i pa jo predstavljajo kot (2) edino pravo resnico, kot resnico, ki je edina sposobna prinesti mir in blaginjo na ta svet. “Najprej počisti pred svojim pragom” ter “živi in pusti živeti” sta še kako primerna reka.